Ginoved je naš leksikon pogostih izrazov, s katerimi se srečujemo v svetu gina in brinjevca. Zbrali smo jih na enem mestu, da so izrazi tudi za vas razumljivejši in vedno pri roki.

Vrste destilatov:

Aromatiziranje destilatov:

Vrste kotlov:

Vrste destilatov

LONDON DRY GIN

Osnova zanj je 96% alkohol kmetijskega izvora, ki so mu pri destilaciji dodani aromati (z redestilacijo ali perkolacijo). Pred destilacijo se aromati lahko tudi macerirajo. Po destilaciji mu ni dodanega nič razen čiste vode, da se ga razredči na pitno jakost. Ima do 1 g/l sladkorja. London Gin pa ima lahko do 5g/l sladkorja. Vsebovati mora vsaj 37,5% vol. alkohola.

DESTILIRAN GIN

Osnova zanj je 96% alkohol kmetijskega izvora, ki so mu pri destilaciji dodani aromati (z redestilacijo ali perkolacijo). Pred destilacijo se aromati lahko tudi macerirajo. Po destilaciji mu je lahko še kaj dodanega (maceracija aromatov, barva, arome, sladkor, les, …). Vsebovati mora vsaj 37,5% vol. alkohola.

SADNI GIN

Pridobimo ga tako, da v že pripravljen gin (London Dry ali destiliran gin) namakamo določeno vrsto sadja, zato da iz nje pridobimo želeno aromo in/ali barvo. Po končani maceraciji sadje odstranimo, lahko se ga tudi sladka, ni pa nujno. Tako pridobljeni gini imajo lahko pod 37,5% vol. alkohola, vsebovati pa ne smejo več kot 100 g/l sladkorja.

SLOE GIN

To je posebna vrsta sadnega gina, kjer so za sadje uporabljene jagode črnega trna (‘trnjule’). Ta gin je tradicionalen v Veliki Britaniji. Jagode črnega trna nabirajo po prvi pozebi. V ginu jih namakajo do božiča, ko se tak gin tudi začne piti.

HLADNO ZMEŠAN (COMPOUND) GIN

To je vrsta gina, ki ni pripravljena z destiliranjem. V splošnem se ga pripravi tako, da se v osnovnem 96% vol. alkoholu (lahko razredčenem z vodo) macerira aromate. Aromate se lahko namaka tudi ločeno in šele na koncu pridobljene alkohole zmeša v končni izdelek. To je tudi gin, ki si ga lahko prav vsak izmed vas pripravi doma. Zgodovinsko so takšni gini veljali za nizkokakovostne, saj se je na tak način lahko najhitreje pripravilo gin, glavna funkcija aromatov pa je bila prikrivanje slabega okusa osnove vprašljive kakovosti. Danes imamo na trgu in tudi v Sloveniji že nekaj kakovostnih hladno zmešanih ginov, ki to prepričanje izpodbijajo.

OLD TOM GIN

Izvor tega gina sega v obdobje Gin Craze-a v Angliji, ko se je destilacija množično razširila, kakovost destilatov pa je bila izjemno slaba. Da bi prikrili slab okus osnove, so takrat destilate sladkali – s sladkorjem, sladkim korenom, medom ali drugimi aromati. Danes so to seveda lahko izjemno kakovostni gini. Predpisanega postopka izdelave ni, je pa vsem skupno to, da so sladkani.

V 18. stoletju ni nobena ladja Britanske kraljeve mornarice smela odpluti brez predpisanega števila sodov gina na krovu. Gin je služil kot razkužilo in preventivno zdravilo proti prebavnim motnjam. Ker je bilo med trgovci z ginom po pristaniščih precej goljufij s pretiranim redčenjem gina, so se domislili načina za preverjanje alhkoholne stopnje: smodnik so polili z ginom in ga vžgali. Če je zagorel z jasnim plamenom, je bil to dokaz (‘proof’), da je gin zadostne jakosti. Ko smo izumili alkoholmetre, smo ugotovili, da se to zgodi pri približno 57% vol. alkohola. Zato danes ginom takšne jakosti pravimo Navy Strenght.

BRINJEVEC

Brinjevec je žgana pijača, pridobljena z destilacijo drozge fermentiranih brinjevih storžkov. Za pripravo 1 l brinjevca potrebujemo kar 6-8 kg brinjevih jagod (storžkov).

Aromatiziranje destilatov

AROMATI

S to besedo označujemo vse sestavine, dodane pri pripravi gina, ki mu dajejo aromo. Aromati so lahko zelišča, sadje, korenine, listi, zelenjava. Lahko so tudi arome in barvila (naravna ali umetna) ali celo les, saj obstajajo tudi takšni gini, ki jih starajo v sodu. Skratka, pri aromatih je meja le domišljija.

REDESTILACIJA

Redestilacija je eden izmed postopkov ekstrakcije arom iz aromatov, pri katerem aromate pred destilacijo damo v kotel, torej skupaj z osnovnim alkoholom in vodo. Ko se kotel segreje, se bodo ti aromati ‘skuhali’, njihove arome pa bodo skupaj z alkoholnimi parami prehajale skozi stolp v destilat.

PERKOLACIJA

Perkolacija je eden izmed postopkov ekstrakcije arom iz aromatov, pri katerem aromate namesto v kotel postavimo v stolp kotla. Navadno za to uporabimo namensko košaro (t.i. ‘gin basket’). Ko se kotel segreje, bodo alkoholne pare prehajale skozi te aromate in se na tak način navzele njihovih arom. S takim postopkom navadno dobimo nežnejše, bolj subtilne note v končnem destilatu.

MACERACIJA

Maceracija pomeni, da aromate določen čas namakamo. Aromate lahko maceriramo v osnovnem alkoholu in vodi pred destilacijo, maceriramo jih lahko po destilaciji (za destiliran gin) ali pa brez destilacije, neposredno v osnovnem alkoholu in vodi (za hladno zmešan gin).

INFUZIJA

Infuzija je maceracija aromatov v topli tekočini. To pomeni, da aromate namakamo pri višji, a kontrolirani in stalni temperaturi, da na tak način iz njih pridobimo točno želene arome. Infuzija se uporablja za ekstrakcijo arom iz bolj občutljivih aromatov, kjer z drugimi, preprostejšimi postopki ne bi dobili želenih arom.

Vrste kotlov

KOTEL ZA ŽGANJEKUHO (“POT STILL”)

To je najstarejši kotel za destilacijo, ki ga poznamo že stoletja. Sestavljen je iz spodnjega dela (kotla), kape in hladilnika. V kotel pri destilaciji gina damo osnovni alkohol, vodo in aromate (če redestiliramo), pri destilaciji brinjevca pa fermentirano drozgo iz brinjevih jagod in vode. Ko se kotel segreva, v kapo prehajajo alkoholne pare. Višja, kot je kapa, bolj se te prečistijo, saj težje molekule nečistoč padajo nazaj v kotel. Alkoholne pare nadaljujejo svojo pot v hladilnik, kjer se (navadno v spirali, ki teče skozi hladno vodo) ohladijo in spet kondenzirajo v končni destilat.

STOLPNI DESTILATOR (“COLUMN STILL”)

To je naprednejša izvedba kotla, ki ga poznamo od 19. stoletja. Omogoča kontinuirano destilacijo (fermentirano drozgo brez prekinitve dodajamo vanj), obenem pa njegov visok stolp alkohol prečisti do te mere, da lahko kot produkt dobimo 96% alkohol, kar v kotlu za žganjekuho ni mogoče.